Pogovori ZN o podnebju v Bonnu so se začeli z ostrim opozorilom glede kombinacije energetske in podnebne krize
Jun 15, 2026
BONN, Nemčija – Več kot 7.000 pogajalcev, okoljskih ministrov in podnebnih strokovnjakov iz skoraj 200 držav se je v ponedeljek zbralo v Bonnu, da bi začeli 64. zasedanja pomožnih teles Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah, dvotedenski pogajalski maraton, namenjen polaganju temeljev za globalni podnebni vrh COP31, ki bo novembra letos v Antalyi v Turčiji. Simon Stiell, izvršni sekretar ZN
Sekretariat za podnebne spremembe je v nujnem uvodnem nagovoru opozoril, da podnebne nesreče, ki se prekrivajo, nestanovitne cene fosilnih goriv, ki so jih sprožili konflikti na Bližnjem vzhodu, in počasen napredek pri podnebnem financiranju potiskajo ranljive skupnosti do prelomne točke na vseh celinah.
Stiell je svoj govor začel s predstavitvijo kaskadnih svetovnih kriz, s katerimi se morajo podnebni ukrepi spopasti hkrati. Rekordni vročinski valovi so do pomladi 2026 prizadeli južno Evropo, Južno Azijo in dele Severne Afrike, kar je povzročilo izgube pridelka, bolnišnične nenadne poraste zaradi vročinskega udara in obremenitev električnih omrežij, ki so odvisna od starajoče se infrastrukture fosilnih goriv. Hkrati so dolgotrajne napetosti okoli Hormuške ožine ohranjale visoke cene surove nafte in zemeljskega plina, zaradi česar so številne države z nizkimi dohodki prisilile, da omejena državna sredstva preusmerijo v uvoz goriva namesto v zdravstveno varstvo, izobraževanje in projekte prehoda na zeleno energijo.
"Danes se človeštvo sooča z najbolj zapleteno skupno preizkušnjo v zgodovini: ne moremo rešiti krize energetske varnosti, ne da bi rešili podnebno krizo, in ne moremo zaščititi ranljivega prebivalstva, ne da bi izpolnili vse podnebne obljube, ki so bile že dogovorjene v okviru Pariškega sporazuma," je povedal Stiell v polni plenarni dvorani. "Zdaj ni čas za ponovno odpiranje starih diplomatskih argumentov ali omilitev nacionalnih podnebnih zavez. Vsaka država mora hitreje zmanjševati emisije, povečati obseg obnovljive energije in izpolnjevati davno zapadle finančne zaveze do podnebno ranljivih držav."
V naslednjih desetih dneh bodo v razpravah prevladovale tri osrednje pogajalske smeri. Prvi se osredotoča na pospeševanje globalnega cilja prilagajanja, okvira, ki naj bi pomagal državam zgraditi obrambo pred ekstremnimi vremenskimi razmerami, kot so cikloni, suše in taljenje ledenikov. Majhne otoške države in najmanj razvite države so se večkrat pritoževale, da sedanji mednarodni skladi za prilagajanje krijejo manj kot eno petino njihovih dejanskih stroškov obnove po nesreči, in si prizadevajo, da bi bili obvezni letni cilji financiranja formalizirani na COP31.
Druga prednostna usmeritev je osredotočena na doseganje rezultatov prvega Globalnega pregleda stanja, celovitega pregleda podnebnih ukrepov po vsem svetu, ki je bil zaključen na COP28. Pogajalci bodo oblikovali konkretne izvedbene načrte za zapolnitev ogromnih vrzeli med obstoječimi nacionalnimi emisijskimi cilji in mejo globalne temperature 1,5 stopinje Celzija, ki jo določa Pariška pogodba. Znanstvena raziskava, ki so jo ZN objavili pred srečanji v Bonnu, je potrdila, da trenutne politike določajo, da bo globalno segrevanje do leta 2100 doseglo 2,7 stopinje, razen če industrializirane države pospešeno opuščajo proizvodnjo premoga, nafte in plina pred letom 2035.
Tretja glavna točka dnevnega reda obravnava mehanizme pravičnega prehoda, politike za podporo delavcem in skupnostim, odvisnim od industrije fosilnih goriv, ko se države preusmerjajo k vetrni, sončni, vodni energiji in zelenemu vodiku. Evropski delegati so med uvodnimi pogovori predlagali čezmejno zeleno industrijsko zavezništvo, ki bi nudilo tehnično usposabljanje in posojila z nizkimi obrestmi za gospodarstva v vzponu, ki gradijo domače dobavne verige obnovljivih virov energije. Predstavniki afriških in jugovzhodnih azijskih držav so se odzvali s pozivom k zmanjšanju trgovinskih ovir za solarne panele, opremo za shranjevanje baterij in tehnologijo čiste energije, ki se izvaža iz bogatih držav.
Nacionalne delegacije so se močno razdelile glede ključnih finančnih nesoglasij med prvim krogom dvostranskih srečanj za zaprtimi vrati. Predstavniki Evropske unije, Kanade in Japonske so obnovili obljube o razširitvi sklada za globalno podnebno škodo, ustanovljenega leta 2022, katerega cilj je nadomestiti revnim državam nepopravljivo podnebno škodo, kot sta izguba obalnih zemljišč in trajna kmetijska škoda. Medtem je več večjih držav izvoznic fosilnih goriv trdilo, da načrti hitrega energetskega prehoda tvegajo destabilizacijo njihovih domačih gospodarstev, ter zahtevali daljše časovne okvire za ukinitev proizvodnje nafte in plina skupaj s povečano podporo zelenim naložbam.
Opazovalci trga in razvoja so ugotovili, da imajo pogovori v Bonnu veliko gospodarsko težo. Padajoči stroški sončne in vetrne energije pomenijo, da je obnovljiva energija zdaj najcenejši novi vir energije v več kot 120 državah, vendar ozka grla v dobavni verigi, nedosledna nacionalna pravila za izdajo dovoljenj in nestanovitnost valute upočasnjujejo množično uvajanje. Obeti Svetovne banke iz junija 2026, objavljeni nekaj dni pred konferenco, so znižali napovedi svetovne rasti, deloma zaradi motenj v kmetijstvu, povezanih s podnebjem, in inflacije stroškov energije, ter pozvali k usklajenim mednarodnim zelenim naložbam za stabilizacijo dolgoročnih gospodarskih obetov.
Skupine civilne družbe, vključno z okoljskimi nevladnimi organizacijami, mladimi podnebnimi aktivisti in združenji kmetov, so ves ponedeljek organizirale miroljubne demonstracije pred prizoriščem konference. Mladinski delegati so podali skupno peticijo, ki jo je podpisalo več kot 3 milijone mladih po vsem svetu in zahtevajo takojšnjo prekinitev novih projektov vrtanja na fosilna goriva ter zagotovljeno zastopanost mladih v vseh formalnih podnebnih pogajalskih delovnih skupinah ZN.
Organizatorji konference so potrdili, da se bodo zasedanja v Bonnu zaključila 18. junija s prečiščenim pogajalskim besedilom, ki bo služilo kot uradna osnova za ministrske pogovore na visoki ravni v Turčiji to jesen. Stiell je svoje uvodne besede zaključil z neposrednim pozivom vsem prisotnim vladam: "Vsaka zamuda oslabi našo sposobnost varovanja življenj. Svet pričakuje otipljiv napredek tukaj v Bonnu - ne le diplomatskih izjav."
