Novice

IMF zmanjšal napovedi svetovne rasti za leto 2026 sredi stopnjevanja pomorskih konfliktov na Bližnjem vzhodu

WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad je v sredo znižal svojo napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2026, pri čemer je navedel ponovne vojaške spopade med Združenimi državami in Iranom v Hormuški ožini, skokovite cene energije in povečano geopolitično negotovost kot glavne ovire za širitev po vsem svetu. Najnovejša julijska izdaja Obeti za svetovno gospodarstvo je zaznamovala drugo revizijo navzdol v samo treh mesecih in poslala trezen signal vladam, vlagateljem in svetovnim proizvajalcem na vseh celinah.

 

IMF zdaj predvideva, da bo svetovna rast BDP letos dosegla le 3,0 odstotka, kar je manj od 3,1-odstotne ocene, objavljene aprila 2026, in veliko manj od 3,5-odstotne rasti, zabeležene leta 2025. Ekonomisti sklada so napovedali blag odboj na 3,4-odstotno rast v letu 2027, vendar so poudarili, da je to okrevanje v celoti odvisno od hitrega umirjanja sovražnosti v Perzijski zaliv in stabilne dobavne verige nafte.

 

Pierre-Olivier Gourinchas, glavni ekonomist IMF, je imel novinarsko konferenco, da bi razkril popravljene napovedi, pri čemer je izpostavil trenutno stanje okrog Hormuške ožine kot najbolj neposredno grožnjo svetovni stabilnosti. Centralno poveljstvo ZDA je potrdilo, da je v sredo začelo drugi zaporedni dan vojaških napadov na iranske obalne objekte in se tako maščevalo na ponavljajoče se napade z brezpilotnimi letali in raketami na nevtralne komercialne tankerje v zadnjem tednu. Državni mediji v Teheranu so poročali o osmih vojakih, ubitih v nočnih ameriških napadih, medtem ko je Washington uradno preklical začasno 60-dnevno opustitev, ki je omilila sankcije za izvoz iranske nafte.

 

"Motnje v ladijskem prometu skozi Hormuško ožino so že dvignile cene surove nafte za več kot 12 odstotkov od začetka julija," je Gourinchas povedal novinarjem. "Vsak vztrajen skok cen goriva spodkopava kupno moč gospodinjstev, napihuje proizvodne stroške in krči fiskalne proračune v državah neto uvoznicah nafte, zlasti v gospodarstvih z nizkimi dohodki v Afriki in Južni Aziji, ki nimajo finančnih blažilnikov za absorbcijo cenovnih šokov."

 

IMF je razbil neenakomerne poti rasti v velikih gospodarskih blokih. Pričakuje se, da se bodo razvita gospodarstva leta 2026 okrepila le za 1,4 odstotka, ki jih bodo obremenjevali strožja denarna politika, upočasnitev industrije v Evropi in inflacijski pritisk zaradi drage uvožene energije. Obeti za evrsko območje so utrpeli največje znižanje, pri čemer se je rast zmanjšala na 0,8 odstotka zaradi velike odvisnosti od pošiljk nafte in zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda. Združene države bodo obdržale razmeroma bolje pri 1,9-odstotni rasti, podprte z močnimi naložbami v umetno inteligenco in domačo potrošniško porabo, čeprav bo naraščajoča obrambna poraba, povezana z operacijami v Zalivu, povečala zvezne primanjkljaje.

 

Nastajajoči trgi in trgi v razvoju se soočajo z deljenimi obeti. Večja azijska gospodarstva, vključno s Kitajsko, Indijo in proizvodnimi središči jugovzhodne Azije, bodo po zaslugi vzdržljivega tovarniškega izvoza in domače potrošnje spodbudila večino svetovne rasti s skupno 4,7-odstotno rastjo. Medtem se države z nizkimi dohodki, ki uvažajo nafto, soočajo z velikim pritiskom: IMF je opozoril, da bi lahko inflacija zaradi hrane in goriva potisnila dodatnih 9 milijonov ljudi v skrajno revščino do konca leta 2026, če bodo cene nafte ostale višje od 90 dolarjev za sod. Izvozniki nafte na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki bodo zaradi visokih cen surove nafte začasno povečali prihodke, vendar bodo njihovi dolgoročni obeti za rast brez diverzificiranega industrijskega razvoja ostali pridušeni.

 

Poleg energetskih tveganj je poročilo izpostavilo še dve nasprotni vetrovi: zaostrovanje globalnih kreditnih pogojev in grozeči močan vremenski dogodek El Niño. Meteorološka telesa predvidevajo, da bo močan El Niño trajal do konca leta 2026, kar bo povzročilo hude suše v kmetijskih središčih jugovzhodne Azije, Avstralije in Latinske Amerike. Zmanjšani pridelki bodo še dodatno dvignili svetovne stroške žita in gnojil, kar bo še povečalo obstoječe krize negotove preskrbe s hrano, ki sta jih prejšnji mesec skupaj označila Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo ter Svetovni program za hrano.

 

IMF je vse države pozval, naj uskladijo tri takojšnje politične odzive. Prvič, velike države porabnice in proizvajalke nafte morajo oživiti diplomatsko posredovanje za ponovno odprtje neoviranega ladijskega prometa v Hormuški ožini in preprečiti nadaljnjo vojaško eskalacijo. Drugič, bogate države bi morale povečati ciljno usmerjeno finančno pomoč za ranljive države v razvoju, da bi nadomestile stroške uvoza goriva in hrane. Tretjič, centralne banke morajo uravnotežiti protiinflacijske politike s podporo malim podjetjem, ki jim grozi propad zaradi visokih cen surovin.

 

Finančni trgi so se na znižanje bonitetne ocene v sredo odzvali negativno. Ameriški borzni indeksi so opoldne padli za približno 1,3 odstotka, nafta Brent se je povzpela za 1,8 odstotka na 92,7 dolarja za sod, varna sredstva, vključno z zlatom in ameriškimi državnimi obveznicami, so pritegnila velik priliv vlagateljev. Ladijski operaterji so napovedali nov strm dvig premij za zavarovanje vojnega tveganja za plovila, ki plujejo čez Perzijski zaliv, pri čemer so številni tovorni prevozniki preusmerili pošiljke okoli Rta dobrega upanja, da bi se izognili konfliktnim območjem, kar je dodalo do dva tedna dodatnega tranzitnega časa na potovanje.

 

Gourinchas je zaključil brifing z ostrim opozorilom, da svetovno gospodarstvo nima dovolj odpornosti, da bi prestalo dolgotrajno regionalno vojno. "Hodamo po vrvici," je dejal. "Vsaka nadaljnja vojaška eskalacija v Zalivu bi lahko izbrisala skromno rast, ki jo pričakujemo letos, in pahnila velike dele sveta v recesijo."

Morda vam bo všeč tudi

Pošlji povpraševanje