Iran blokiral Hormuško ožino po ameriških množičnih zračnih napadih; Svetovni skok cen nafte
SYDNEY - Svetovni finančni trgi so v ponedeljek padli po vsej Aziji, potem ko je Iran uradno prekinil ves komercialni ladijski dostop do Hormuške ožine, s čimer se je odzval na tretji val obsežnih vojaških napadov Združenih držav Amerike, ki so ponoči v nedeljo ciljali na iranske rakete, brezpilotna letala in obalne obrambne objekte. Zaprtje najbolj kritične naftne točke na svetu je sprožilo takojšen skok cen surove nafte in spodbudilo strah pred ponovno svetovno inflacijo in počasnejšo gospodarsko rastjo.
Centralno poveljstvo ZDA je potrdilo, da so ameriška bojna letala, mornariške vojaške ladje in brezpilotna brezpilotna letala v zadnjem krogu povračilnih napadov zadela približno 140 vojaških območij po južnem Iranu. Tarče so vključevale obalne radarske postaje, izstrelitve balističnih raket, hangarje za brezpilotna letala, zaloge streliva in baze hitrih napadalnih čolnov, ki se uporabljajo za nadlegovanje mednarodnih tankerjev. Ameriški vojaški predstavniki so izjavili, da je cilj kampanje zmanjšati sposobnost Irana za izvedbo napadov na nevtralne trgovske ladje, ki plujejo čez vode Perzijskega zaliva.
Nekaj ur po zaključku ameriške ofenzive je iranska uprava Perzijskega zaliva izdala uradno obvestilo na platformi družbenih medijev X in napovedala takojšnjo ustavitev vseh dovoljenj za ladijski promet v Hormuški ožini. Organ je kot edini razlog za blokado okrivil "neizzvano nezakonito vojaško agresijo" Washingtona in dodal, da se bodo navigacijske storitve nadaljevale šele, ko bo regionalna stabilnost popolnoma obnovljena.
"Vse vloge za tranzit ladij bodo prekinjene za nedoločen čas, dokler ZDA ne prenehajo s sovražnimi vojaškimi operacijami v bližini iranskih teritorialnih voda," je zapisano v izjavi. Podatki o sledenju pomorskega prometa so pokazali, da so skoraj vsi naftni tankerji in tovorni prevozniki do ponedeljka zjutraj ustavili svoja potovanja in se zasidrali na morju, pri čemer ni bilo zabeleženih nobenih plovil, ki bi plula skozi ozko ožino. Približno ena tretjina svetovne surove nafte, pridobljene po morju, in četrtina svetovnega utekočinjenega zemeljskega plina vsako leto teče po vodni poti.
Reakcija trga je bila ostra in razširjena po azijskih borzih. Surova nafta Brent se je podražila za 4,1% na 79,11 USD za sod, medtem ko se je ameriška surova nafta WTI podražila za enako stopnjo na 74,37 USD za sod. Delniški referenčni indeksi so močno nazadovali: japonski Nikkei 225 je izgubil 1,0 %, južnokorejski KOSPI je padel za 0,4 %, azijsko-pacifiški indeks MSCI brez Japonske pa je padel za 0,2 %. Zdrsnile so tudi terminske pogodbe na ameriške delnice, pri čemer so terminske pogodbe na S&P 500 padle za 0,3 %, terminske pogodbe na Nasdaq pa za 0,5 %, saj so vlagatelji cenili višje stroške energije, ki bodo znižali stopnje dobička podjetij po vsem svetu.
Sredstva varnega zatočišča so bila gibanja mešana. Indeks ameriškega dolarja se je okrepil na 101,13, donosi dvoletnih ameriških državnih obveznic pa so se povzpeli na desetmesečno najvišjo vrednost 4,2393 %, ko so trgovci povečali možnosti za dodatno zvišanje obrestnih mer Federal Reserve za boj proti inflaciji uvožene energije. Zlato, ki je običajno varovanje pred geopolitičnim tveganjem, je izgubilo 1,5 % na približno 4060 USD za trojsko unčo zaradi pritiska na zvišanje donosnosti obveznic.
Organi pomorske industrije so izdali nujna opozorila o prihajajočem kaosu v dobavni verigi. Globalni ponudniki pomorskega zavarovanja so nemudoma zvišali premije za vojno tveganje za zalivske poti za več kot 30 %, velika logistična podjetja pa so začela preusmerjati plovila na daljšo pot Rta dobrega upanja okoli južne Afrike. Preusmeritev doda 10 do 14 dni tranzitnega časa in milijarde dolarjev dodatnih stroškov goriva in dela za svetovno trgovino.
Diplomatsko posredovanje je hitro zastalo. Katarski in omanski odposlanci, ki so od junija omogočili posredne ameriško-iranske pogovore, so objavili skupno izjavo, v kateri so izrazili globoko zaskrbljenost in pozvali k takojšnjemu dvostranskemu premirju in ponovnemu odprtju ožine. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izdal nujni poziv Washingtonu in Teheranu, naj se umakneta od nadaljnje eskalacije, pri čemer je opozoril, da bi trajno zaprtje Hormuške ožine sprožilo svetovno energetsko krizo, ki bi najbolj prizadela uvoznike hrane in goriva z nizkimi dohodki.
Evropske vlade so okrepile varnostne ukrepe za svoje državljane na Bližnjem vzhodu. Nemčija je napovedala načrte za uvedbo evakuacijskih letov za svoje državljane s sedežem v Izraelu, ki se začnejo v sredo prek Amana v Jordaniji, medtem ko je Združeno kraljestvo pozvalo vse britanske prebivalce po Izraelu, naj svoje lokacije prijavijo konzularnim službam in se ves čas zadržujejo v bližini zaklonišč pred zračnimi napadi.
Tržni analitiki so opozorili, da bi lahko cene nafte, če bi ožina ostala zaprta več kot en teden, poskočile nad 95 dolarjev za sod, izničile prizadevanja centralne banke za dezinflacijo in prisilile k popravkom navzdol napovedi rasti svetovnega BDP za leto 2026, ki jih je pred tem objavil Mednarodni denarni sklad. Vlagatelji zdaj pozorno spremljajo junijske podatke o inflaciji v ZDA, ki bodo objavljeni v torek, kar bo odražalo zgodnje stroškovne pritiske zaradi naraščajočih cen goriva.
