Prva plavajoča vetrna elektrarna na svetu na oceanu odpira rekordno zeleno moč v globokih vodah Atlantika
Evropa je zagnala največjo globokomorsko plavajočo vetrno elektrarno na morju na svetu, s čimer je odprla novo poglavje v svetovni tekmi za izkoriščanje močnih oceanskih vetrov in pospešitev odmika od fosilnih goriv.
Projekt Atlantic Horizon, vreden 2,8 milijarde dolarjev, ki se nahaja 120 kilometrov od severne portugalske obale, je ta teden začel s polno komercialno proizvodnjo električne energije. Z 72 ogromnimi turbinami, nameščenimi na pol potopnih plavajočih ploščadih, zasidranih na stotine metrov pod morsko gladino, lahko lokacija proizvede dovolj čiste električne energije za oskrbo več kot 600.000 domov po vsej Portugalski in južni Španiji.
Za razliko od tradicionalnih vetrnih elektrarn na morju, ki so trdno pritrjene na morsko dno, lahko plavajoče turbine delujejo v zelo globokih oceanskih vodah, kjer so hitrosti vetra veliko višje in zanesljivejše. Do nedavnega so visoki stroški gradnje in zapletena pomorska tehnologija večini držav omogočali, da energija globokomorskega vetra ni dosegljiva.
Glavna inženirka projekta Elena Costa je dejala, da so leta tehničnih poskusov končno rešila glavne izzive, vključno s sistemi za sidranje, odpornimi na nevihte, in roboti za podvodno vzdrževanje na daljavo. "Desetletja smo mislili, da so najmočnejši oceanski vetrovi predaleč, pregloboko za žetev," je Costa povedal novinarjem na uradni slovesnosti ob izstrelitvi. "Danes dokazujemo, da globokomorski veter ni več znanstvena fantastika. Je cenovno dostopna, razširljiva energija za milijone."
Energetski analitiki pravijo, da bi lahko ta mejnik popolnoma preoblikoval svetovni zemljevid obnovljivih virov energije. Države s strmim, globokim obalnim dnom – vključno z Japonsko, Združenim kraljestvom, Norveško in zahodno obalo Združenih držav – imajo zdaj realistično novo pot za množično širitev vetrne energije brez tekmovanja za omejen kopenski prostor na kopnem.
Vendar pa je Mednarodna agencija za energijo opozorila, da bo potrebno hitrejše mednarodno sodelovanje v dobavni verigi, da bi se stroški lebdečega vetra dodatno znižali. Zamude pri pošiljanju, pomanjkanje ladij za posebne namene in konkurenca za pomorske inženirje ostajajo ključna ozka grla.
Portugalska vlada načrtuje, da bo pred letom 2030 dodala še tri velike lebdeče vetrne elektrarne kot del svojega nacionalnega cilja, da 100 odstotkov električnega sistema poganja iz obnovljivih virov. Opazovalci iz industrije pričakujejo velike naložbe v atlantskem bazenu v naslednjih petih letih, saj vlade tekmujejo, da bodo prevzele vodilno vlogo v tem hitro rastočem sektorju čiste energije.
